Obrekovanje na delovnem mestu

Obrekovanje na delovnem mestu

Obrekovanje na delovnem mestu

Obrekovanje na delovnem mestu je mobing ter je kaznivo dejanje. V kolikor se vam to dogaja priporočam, da mi pišete in vam najdem dobrega odvetnika.

 

Obrekovanje na delovnem mestu

Obrekovanje na delovnem mestu

Obrekovanje na delovnem mestu

Če bi vi vedeli vse, kar se dogaja na našem ozemlju v podjetjih, kjer nekateri mislijo, da imajo to moč in tisto železno palico, da prevladujejo se sami motijo. A kljub temu delajo in druge ponižujejo. K temu spada tudi obrekovanje na delovnem mestu, ki pa spada pod mobing in je kaznivo.

 

Sodna praksa : http://www.sodnapraksa.si/

 

Jedro

Za kaznivo dejanje obrekovanja zadostuje, da je izjava posredovana drugim, kar opredeljuje raznašanje neresničnega dejstva, ki predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja obrekovanja.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v višini 480,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu na podlagi istega zakonitega določila izreklo denarno kazen v višini 800,00 EUR, ki jo je obsojenec dolžan plačati v roku treh mesecev. Način izvršitve denarne kazni je določilo skladno z določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1. Odločilo je, da se pogojne obsodbe, izrečene obsojencu s pravnomočnimi sodbami Okrajnega sodišča v Ljubljani IV K 63312/2010, V K 26651/2012 in III K 20456/2010 ne prekličejo. Na podlagi določbe prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obsojenec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke zasebne tožilke in nagrado ter potrebne izdatke pooblaščenca zasebne tožilke. Skladno z določbo drugega odstavka 105. člena ZKP je oškodovanko (zasebno tožilko) s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Višje sodišče v Ljubljani je delno ugodilo pritožbi obsojenčeve zagovornice ter sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je denarno kazen znižalo na 480,00 EUR, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper pravnomočno sodbo je obsojenčeva zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijano pravnomočno sodbo tako spremeni, da obsojenca oprosti obtožbe.

3. Vrhovni državni tožilec je v pisnem odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi določbe drugega odstavka 423. člena ZKP, ocenil, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, saj kršitve zakona, ki jih zatrjuje, niso podane. Uveljavlja pa tudi razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno uveljavljati. Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

4. O odgovoru državnega tožilca se je zagovornica pisno izjavila.

5. Vrhovno sodišče je zahtevo poslalo v odgovor tudi pooblaščencu zasebne tožilke, odvetniku Petru Skubicu, ki se o zahtevi ni izjavil.

6. Zahtevo za varstvo zakonitosti je po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP mogoče vložiti zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi kršitev kazenskega postopka, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe; v tem primeru mora vložnik zahteve izkazati kršitev in obrazložiti njen vpliv na to, da je odločba nezakonita. Kot razlog za vložitev zahteve je izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP). Pri odločanju se Vrhovno sodišče omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP), ki morajo biti konkretizirane in ne le poimensko navedene.

7. Zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti uvodoma trdi, da sodišče ni razrešilo temeljnih vprašanj, ali so podane vse procesne predpostavke, ki morajo biti podane, da sodišče izreče pravilno in zakonito sodbo, ali je obdolženec storilec kaznivega dejanja in ali je podana njegova kazenska odgovornost, kakšna naj bo sankcija, in da sodišče ni podalo dokazne ocene, da ni pretehtalo vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi, in da ni odločilo, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne, ter da tudi ni upoštevalo pravila „in dubio pro reo“, saj morajo biti v kazenskem postopku vsa odločilna dejstva, ki so obdolžencu v škodo, ugotovljena z gotovostjo, sicer se mora v dvomu šteti, da niso podana; vsa odločilna dejstva, ki so obdolžencu v korist, pa se mora v dvomu šteti, da so podana, če niso bila z zanesljivostjo izključena. Z navedbami, ki niso konkretizirane, zagovornica ne uveljavlja kršitev zakona in se ukvarja z nedovoljenim razlogom, to je, z zmotno ugotovitvijo dejanskega stanja, ko se spušča na področje dokazne ocene, trdi, da sodišče ni izhajalo iz domneve nedolžnosti, ter poudarja, da morajo biti dejstva za obsodilno sodbo ugotovljena z gotovostjo.

8. Kršitev kazenskega zakona zagovornica zatrjuje z navedbami, da opis dejanja v izreku sodbe ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1, da v opisu dejanja zasebna tožilka ne navaja, da bi obdolženec trdil ali raznašal o njej kaj, kar lahko škoduje njeni časti in dobremu imenu. Trdi, da opis dejanja v izreku sodbe ni v skladu z zakonskim tekstom kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 in citira prvi odstavek 159. člena. Zatrjuje, da mora v dejstvenem opisu sodbe biti natančno opisano izvršitveno ravnanje in da se za sklepčnost zasebne tožbe zahteva tisto, kar je navedeno v opisu kaznivega dejanja v zakonu, to je, da storilec trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje časti ali dobremu imenu zasebnega tožilca, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično. Navaja, da če takšne kazenskopravne posledice konkreten opis kaznivega dejanja ne vsebuje, storilčevega dejanja ni mogoče šteti kot kaznivega dejanja obrekovanja.

9. Zagovornica le na splošni ravni zatrjuje, kaj obsega opis kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1. Ni se mogoče strinjati z njeno navedbo, da v opisu dejanja ni konkretizirano izvršitveno ravnanje obsojenca. To ravnanje je konkretno navedeno in opisano z besedami, ki jih je izrekel tastu zasebne tožilke S. T.: „Jebeš svojo snaho, sem videl in še drugi so mi rekli, da so to videli.“ Opisano je, da je obsojenec vedel, da je to, kar raznaša, saj je besede izrekel v navzočnosti S. T., zasebne tožilke, moža zasebne tožilke in tašče zasebne tožilke, neresnično. Opredeljeno je tudi, da gre za besede, ki bi lahko škodovale časti in dobremu imenu zasebne tožilke. Vložnica zahteve s ponavljanjem zakonskega opisa kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1, trditvijo, da abstraktni zakonski znaki v opisu kaznivega dejanja niso konkretizirani, ne da bi določno utemeljila, kateri abstrakten zakonski znak ni konkretiziran, ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP, ki jo z navedbami nakazuje, da je bil kazenski zakon prekršen o vprašanju, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje.

10. Neutemeljene so tudi zagovorničine navedbe, da ne gre za kaznivo dejanje obrekovanja, ker inkriminirana izjava ni bila posredovana tretji osebi oziroma javnosti, saj so bili prisotni le družinski člani. Za kaznivo dejanje obrekovanja zadostuje, da je izjava posredovana drugim, kar opredeljuje raznašanje neresničnega dejstva, ki predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja obrekovanja. Lastnost drugih za pravno opredelitev dejanja ni pomembna, nepomembno je, ali je izjava naslovljena na nedoločeno število drugih, ki lahko predstavljajo javnost, ali pa je takšna, da je bila izrečena v krogu tistih, ki predstavljajo družinske člane.

11. Zagovorničine navedbe o kršitvi kazenskega zakona po 4. točki 372. člena ZKP (ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti) niso substancirane. Z navedbami, da bi izrečene besede lahko pomenile kvečjemu vrednostno oceno drugega in s tem kaznivo dejanje razžalitve, zagovornica zatrjevane kršitve ni obrazložila tako, da bi jo bilo sploh mogoče preizkusiti.

12. Z navedbami, da zasebna tožilka ni aktivno legitimirana za vložitev zasebne tožbe, saj se zasebna tožba nanjo ne nanaša, ker je bila izjava obsojenca namenjena S. T. ne pa njej, zagovornica zatrjuje bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je podana, če je sodišče prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca. Na enake pritožbene navedbe je odgovorilo višje sodišče v točki 6 sodbe. Poudarilo je, da so se besede nanašale tudi na zasebno tožilko, saj jo je obsojenec neresnično prikazal kot prešuštnico, kar bi lahko škodovalo njenemu dobremu imenu in bi bila lahko oškodovanka zaradi tega deležna zaničevanja, preziranja in posmehovanja. Zaradi obsojenčevih besed je bila prekršena oškodovankina pravica do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS, ki posamezniku zagotavlja priznanje njegove vrednosti, ki mu gre kot človeku (odločba Ustavnega sodišča U-I-226/95 z dne 8. 7. 1999). Oškodovanka S. T., katere osebnostna pravica je bila prekršena, je zato upravičena tožilka, ter je upravičenka za vložitev zasebne tožbe, saj se pregon zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po 159. členu KZ-1 začne na zasebno tožbo (prvi odstavek 168. člena KZ-1).

13. Vložnica zahteve tudi trdi, da ni podana objektivna identiteta med obtožbo in sodbo, s čimer nakazuje na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, da je obtožba prekoračena. Ta bistvena kršitev določb kazenskega postopka je podana takrat, kadar se sodba ne nanaša na dejanje, ki je predmet obtožbe, zaobseženo v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici (prvi odstavek 354. člena ZKP). Trditev vložnice, da objektivne identitete med obtožbo in sodbo ni, ker je podana kontradiktornost med izrekom in obrazložitvijo, se ne da niti preizkusiti, saj vložnica s temi navedbami ne pojasni zatrjevane kršitve določb kazenskega postopka.

14. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP vložnica zahteve nakazuje z navedbami, da sodba nima razlogov v odločilnih dejstvih, o subjektivnem znaku kaznivega dejanja, in da sodbe ni mogoče preizkusiti. Ker navedb ne obrazloži, jih Vrhovno sodišče ni moglo obravnavati.

15. Neutemeljene so tudi zagovorničine navedbe, da je sodišče kršilo obsojenčevo pravico do obrambe in da ni obrazložilo odločitve o zavrnitvi dokaznih predlogov. Vrhovno sodišče ni moglo preizkusiti, v čem naj bi bila z zavrnitvijo dokaznih predlogov kršena obsojenčeva pravica do obrambe, ker navedba ni konkretizirana. V nasprotju z razlogi v sodbah sodišč prve in druge stopnje pa so zagovorničine navedbe, da sodišče ni obrazložilo odločitve, da predlaganih dokazov ne izvede. Slednje je sodišče prve stopnje obrazložilo in pojasnilo v točki 3 sodbe, pritožbeno sodišče pa je razlogom prvostopenjskega sodišča, da predlagani dokazi niso pravno relevantni, to je, pomembni za ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja, pritrdilo v točki 10 sodbe. Tudi navedba zagovornice, da sodba ne povzema izpovedbe obsojenčeve žene, priče A. O., ter da sodišče izpovedbe te priče ni ocenilo, nasprotuje razlogom sodbe. Prvostopenjsko sodišče je izpovedbo povzelo na strani 6 v točki 10 in navedlo razloge, zakaj izpovedbi te priče ne sledi.

16. Z ostalimi navedbami v zahtevi, v katerih zagovornica polemizira s presojo dokazov v izpodbijani sodbi, trdi, da ni izkazano, da bi inkriminirane besede lahko škodovale časti in dobremu imenu zasebne tožilke, se ne strinja z oceno izpovedb prič, navaja, da pri dejanju mož zasebne tožilke ni bil prisoten, ker že štiri leta dela v tujini, navaja večpomenskost uporabljene besede „jebeš“, trdi, da naklep obsojencu ni dokazan, ne uveljavlja kršitve zakona, ki jo obravnava Vrhovno sodišče pri presoji zahteve za varstvo zakonitosti, ampak trdi, da odločilna dejstva, ki so bila podlaga za uporabo kazenskega zakona, niso pravilno ugotovljena. Uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno uveljavljati.

17. S trditvami, da izrečena kazenska sankcija ne upošteva načela individualizacije kazenskih sankcij, da je denarna kazen neprimerna in absolutno previsoka, da sodišče ni upoštevalo obsojenčevih socialnih razmer, da niso bile ugotovljene okoliščine, ki vplivajo na izbiro kazenske sankcije in odmero kazni, zagovornica ne zatrjuje kršitve zakona v zvezi z izrečeno kazensko sankcijo, ki je podana le takrat, kadar je bila z odločbo o kazni prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu (5. točka 372. člena ZKP), ampak izraža nestrinjanje z izbiro kazenske sankcije in odmero kazni, torej uveljavlja razlog, ki ga je mogoče uveljaviti v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek 374. člena ZKP).

18. Ker kršitve po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP niso podane, in ker zagovornica uveljavlja tudi razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno uveljavljati, je Vrhovno sodišče zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

19. Odločba o stroških postopka temelji na 98.a členu v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP. Stroški predstavljajo sodno takso, ki jo je Vrhovno sodišče določilo po tarifni številki 7252 Zakona o sodnih taksah. Vrhovno sodišče je pri odločitvi, da je obsojenec dolžan plačati stroške postopka, upoštevalo njegove premoženjske razmere, ugotovljene s sodbo sodišča prve stopnje.

Zveza:

KZ-1 člen 159, 159/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
02.06.2017

 

 

Dragi moji, to je to – na kratko.
Če ne pridete do RAZGOVORA – pišite mi.

 

Sandi

 



Z dnem 04.02.2009 pa obstaja tudi druga možnost.
Znatno lažja in produktivnejša.
Prepričajte se samo na lastni koži prošnjo za delo vam napišem jaz.


Držim pesti za vas in nikar ne pozabite na svoje sanje!

Hvala, da ste me obiskali
Sandi

Vas mogoče zanima tudi :

Zavod za zaposlovanje :

 

Tema : Obrekovanje na delovnem mestu

Obrekovanje na delovnem mestu

Obrekovanje na delovnem mestu

 

5/5 - (19 votes)
Posted in Tips – smart tips.